Prvotni Rim je zrastel na gričevnatem ozemlju, kjer so bila zaradi tipične tufske sestave tal pobočja strma in vrhovi ravninski ter težko dostopni. Zaradi te prednosti so bili že v bronasti dobi poseljeni griči Aventinus, Palatinus in Capitolium, danes Aventino, Palatino, Campidoglio [1]. Ker se je naselje nahajalo blizu morja, je kmalu navezalo stike s Feničanskimi trgovci. Tako se je znašlo na križišču dveh trgovskih magistral: prva je potekala v smeri sever-jug od etruščanskih mest do grških naselbin v Kampaniji, druga je potekala od morja proti zahodu vse do ozemlja Sabincev v osrednjem delu polotoka. Pozneje so bili poseljeni in vključeni v celoto še drugi griči, od katerih so najvažnejši Quirinalis, Viminalis, trojica Oppius-Fagutal-Cispius in Caelius, danes Kvirinal, Viminal, Esquilinij, Celio.
